Kaj je motnja avtističnega spektra?
Motnja avtističnega spektra (MAS) je vseživljenjska razvojna motnja, ki se izraža s težavami na področju vzpostavljanja socialnih stikov, komunikacije in nefleksibilnostjo na področju dejavnosti ter interesov. Pod motnje avtističnega spektra se uvrščata tako avtizem kot Aspergerjev sindrom.
Govorimo o spektru težav, ki se lahko med posamezniki razlikujejo v obliki izraženosti in v intenzivnosti. Ločimo lažjo, zmerno ali težjo obliko motenj avtističnega spektra. Oviranost je lahko prisotna le na nekaj področjih, na ostalih področjih pa osebe z MAS delujejo podobno kot vrstniki.
Kako se kaže?
Osebe z avtizmom imajo težave na treh glavnih področjih, ki jih imenujemo tudi triada primanjkljajev:
- Težave na področju socialne komunikacije – Težave se kažejo tako v verbalni kot tudi neverbalni komunikaciji. Otroci lahko govorne veščine razvijajo počasi ali pa jih sploh ne razvijejo (več kot 40 % otrok z motnjo avtističnega spektra nikoli ne spregovori). Nekateri se sporazumevajo z gestami (npr. kazanje), vendar imajo pogosto težave pri razumevanju neverbalnih znakov, kot so mimika, očesni stik ali telesna govorica. Govor se lahko kaže kot eholalija (ponavljanje slišanega), besede pa so včasih uporabljene na nenavaden ali težje razumljiv način. Posamezniki imajo lahko težave pri izražanju svojih občutkov, prav tako težko razumejo čustva drugih, sarkazem ali pogled iz perspektive druge osebe.
- Težave na področju socialne interakcije – Otroci z avtizmom pogosto delujejo, kot da jih druženje manj zanima, ali pa se v odnose vključujejo na nenavaden, nespreten način. Težje razumejo socialne namige, kot so nasmeh, ton glasu ali izraz obraza. Pogosto imajo raje predvidljive, samostojne aktivnosti kot pa sodelovalno igro z vrstniki.
- Težave na področju fleksibilnosti mišljenja – Otroci pogosto težje razumejo misli in občutke drugih ter predvidevajo njihovo vedenje. Pogosto jih zaznamujejo omejeni in ponavljajoči se interesi ali aktivnosti, upirajo se spremembam v rutini in imajo raje predvidljivo okolje.
Vsak otrok ima sicer edinstven vzorec vedenja in stopnjo intenzivnosti težav, znaki pa se običajno pokažejo do starosti dveh let.
Katere simptome lahko opazimo pri otroku in nakazujejo avtizem?
- Slabši očesni kontakt
- Neodzivanje na svoje ime
- Izogibanjem telesnim stikom
- Ne govori ali ima zakasnjen govor
- Ne sledi navodilom
- Ne kaže s prstom, ne pomaha z roko
- Ne razume preprostih vprašanj
- Ne razume šal ali sarkazma
- Večja občutljivost na senzorne dražljaje (zmotijo jih glasni zvoki, vonj, gneča)
- Manjše vključevanje v vrstniške skupine
- Odvisnost od rutine, vsako odstopanje jih zmoti
- Ponavljajoči se gibi (zibanje, vrtenje, mahanje z rokami)
- Ne zna smiselno uporabiti igrač (npr. vrti le avtomobilska kolesa, ne igra pa se s celim avtom)
- Posebni interesi – značilna so omejena zanimanja in nenavadna vedenja
Mnogi posamezniki z avtizmom pa imajo tudi močna področja, kot so natančen in podroben spomin za podatke in dejstva, neobičajno dobra prostorska zaznava in dolgoročni spomin. Tako lahko osebe z motnjo avtističnega spektra kažejo omejitve na nekaterih področjih, obenem pa lahko dosegajo dobre rezultate na drugih (npr. na interesnih področjih).Pri osebah z avtizmom se lahko sočasno ali kasneje razvijejo tudi druge motnje, najpogosteje se pridružuje ADHD, učne težave, anksioznost in depresivnost, obsesivno kompulzivne motnje ali motnje v duševnem razvoju.
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Osebe z Aspergerjevim sindromom imajo ohranjene jezikovne sposobnosti, njihova inteligentnost pa je povprečna ali pa celo nadpovprečna. Nekateri so na posameznih področjih zelo talentirani, imajo dober dolgoročni spomin in široko znanje z določenega področja.
Prisotne pa so lahko težave z motorično koordinacijo, s senzorno občutljivostjo, z razumevanjem neverbalnih sporočil in misli drugih. Običajno nimajo pridruženih motenj v duševnem razvoju, lahko pa se pojavijo primanjkljaji na področjih učenja, npr. disleksija, dispraksija …
Kaj so vzroki motnje avtističnega spektra? Kako pogosta je?
Motnje avtističnega spektra nimajo zgolj enega znanega vzroka, kot vzrok se največkrat navaja vpliv tako dednosti kot tudi okolja. Pri nekaterih otrocih je motnja povezana z genetsko motnjo, pojavljajo se tudi genske mutacije. Na razvoj pa lahko vplivajo tudi okoljski dejavniki, kot so virusne okužbe, zapleti med nosečnostjo, zdravila … Avtizma pa dokazano ne povzroča vzgoja, cepiva ali pa okoliščine odraščanja. Raziskave o pogostosti avtizma kažejo, da je z avtizmom diagnosticiranih približno tri odstotke otrok na svetu.
Kako se prepozna mas? Kako pomagati otroku?
Nekateri znaki zapoznelega razvoja se pri otrocih z motnjo avtističnega spektra kažejo že pred drugim letom starosti. Do kasnitve pride pri razvoju jezikovnih veščin in socialnih interakcij. Zgodnja diagnoza pri otrocih je ključnega pomena, saj le tako dobijo ustrezno pomoč in s tem boljšo prognozo razvoja.
Diagnostika je vedno timska, multidisciplinarna, ker sodelujejo strokovnjaki različnih strok (psiholog, pediater, pedopsihiater, klinični psiholog, nevrolog, logoped, specialni pedagog). Uporabljajo se različni testi, lestvice, čekliste, zelo pomembno je opazovanje otroka v različnih okoljih. Pomembne so tudi informacije staršev, učiteljev in vzgojiteljev. Otrok po pridobitvi diagnoze lahko pridobi odločbo, ki mu v šoli omogoča dodatno pomoč in prilagoditve, sestavi se individualiziran program, v katerem so navedeni specifični cilji za otroka.
Pri pomoči otroku je ključen individualiziran pristop, saj so lahko pristopi in metode pri enem otroku učinkovite, medtem ko drugemu otroku iste metode ne bodo pomagale. Otroku se spodbuja v samostojnosti, uči se ga spretnosti komuniciranja, socialnih veščin, gradi se na motoriki …
Na individualnih srečanjih se otroku pomaga pri:
- Pridobivanju socialnih veščin in spodbujanju komunikacije
- Učenju samostojnosti
- Obvladovanju čustev
- Učenju, kako si pomagati v stresnih situacijah
- Izražanju lastnih potreb
- Prilagajanju rutine
- Izobraževanju staršev ali skrbnikov za vzgojo
Literatura
V kolikor želite dobiti več informacij o motnjah avtističnega spektra, vam v branje priporočamo:
- Spletno stran Svetovalnica za avtizem
- Spletno stran Zveza za avtizem Slovenije
- Alenka Klemenc: Kako je biti jaz?
- Naoki Higashida: Zakaj skačem
- Bryna Siegel: Pomoč otrokom z avtizmom pri učenju
- Branka D. Jurišić: Otroci z avtizmom – Priročnik za učitelje in starše
- Alenka Klemenc, Branka D. Jurišić, Katarina Kompan Erzar: Juretovo leto
Besedilo pripravila Nika Kalan, strokovno pregledala in uredila Lara Pirc