Psihološka diagnostika
Komu je namenjena?
- Psihološka diagnostika je namenjena otrokom in mladostnikom od prvega razreda osnovne šole do konca študija, pri katerih je pomembno ugotavljati psihološke značilnosti, ker na primer:
- imajo težave pri učenju, z veliko truda stežka dosegajo učne cilje;
- se težko zberejo oz. težko sledijo pouku in se težje samostojno učijo;
- zaradi treme ali strahu miselno »odpovejo« pri ocenjevanjih znanja;
- se pogosto znajdejo v konfliktih z vrstniki ali družinskimi člani;
- so impulzivni, nepremišljeni in svoje vedenje kasneje obžalujejo ali se ga sramujejo;
- težje uravnavajo svoja čustva ali izkušajo zelo močna čustva in čustvena nihanja;
- se težje vključijo med vrstnike; npr. težko najdejo ali ohranijo prijateljstva, se počutijo izločeni ali zavrnjeni s strani vrstnikov;
- imajo težave pri postavljanju meja drugim ali so pogosto žrtve medvrstniškega nasilja;
- težko prepoznajo in izrazijo svoja čustva;
- težko prepoznajo čustva in namere drugih;
- se izogibajo posameznim dejavnostim, krajem ali situacijam zaradi strahu pred negativnimi občutji ali izkušnjami;
- kažejo nizko samopodobo, ipd.
Kaj je psihološka diagnostika in zakaj je pomembna?
Psihološka diagnostika je uporaba psiholoških testov, vprašalnikov in strukturiranih intervjujev v namen ocene intelektualnih, mentalnih, čustvenih in osebnostnih značilnosti otrok in mladostnikov.
S pomočjo psihološke diagnostike učencev in dijakov lahko ugotavljamo morebitno prisotnost specifičnih učnih težav (SUT). Specifične učne težave pomenijo, da ima otrok sicer ustrezen ali celo visok intelektualni potencial, vendar ga pri učenju ovirajo težave na nekaterih področjih mišljenja in učnih procesov (npr. disleksija, diskalkulija, idr.). Lahko pa se pri psihološki diagnostiki izkaže, da ima otrok težave na vseh področjih učenja oz. tako imenovane splošne učne težave, ali pa ga pri funkcioniranju ovirajo drugi razvojno-nevrološki dejavniki (npr. ADHD, motnje avtističnega spektra), ali razpoloženjske težave (npr. anksiozne motnje). S pomočjo prepoznavanja učenčevih močnih in šibkih področij ter podrobne diagnostike njegovih sposobnosti lahko presodimo, kaj otroka ali mladostnika ovira pri učenju oz. vsesplošnem funkcioniranju ter kakšno pomoč potrebuje.
Nadaljnji namen diagnostike je razumeti otrokovo vedenje ter ugotoviti, ali je takšno vedenje v dani situaciji funkcionalno, ali je potrebno učenje drugačnega odzivanja na zahteve dane situacije.
S celostno psihološko diagnostiko lahko opredelimo posameznikove značilnosti (šibka in močna področja, samopodobo, vzorce vedenja, mišljenja in čustvovanja) ter glede na danosti in zahteve okolja (npr. šola, izobraževalni program) lahko predvidimo in preprečimo razvoj težav ali pa poiščemo ustreznejše načine premagovanja in kompenziranja že izraženih težav. Šele ob jasnem razumevanju otrokovega celostnega funkcioniranja lahko zagotovimo ustrezno, učinkovito in v otroka usmerjeno pomoč.
Kako poteka psihološka diagnostika?
Psihološka diagnostika se začne z uvodnim srečanjem psihološke obravnave, ki se ga udeležijo starši in otrok ali mladostnik. Tudi če na obravnavo prihaja polnoletni mladostnik je zaželeno, da se prvega srečanja udeleži skupaj z enim od staršev. Na uvodnem srečanju se podrobneje pogovorimo o aktualnih težavah, pogledamo pa tudi, kako je potekal otrokov ali mladostnikov dosedanji razvoj, kakšne so okoliščine v družinskem in vrstniškem okolju, kakšno je otrokovo psihofizično zdravje in počutje ter kje so njegova področja moči.
Psihološka testiranja z otrokom navadno opravimo v treh urah (ura = 60 minut), ki jih združimo v dve srečanji. Na psihološkem testiranju starši niso prisotni. Testiranje poteka v interakciji med psihologom in otrokom (ne po metodi »svinčnik-papir«, kot so otroci vajeni testiranj v šoli). Pri testiranju uporabljamo različne standardizirane in z normami podprte psihodiagnostične pripomočke, ki merijo otrokove intelektualne in kognitivne sposobnosti , izvršilne sposobnosti (npr. pozornost, delovni spomin, načrtovanje, predvidevanje), samopodobo, počutje in razpoloženje, mišljenje ter vedenje (slednje merimo preko vprašalnikov oz. ocenjevalnih lestvi, ki jih izpolnijo otroci in mladostniki, starši ali učitelji).
Ob privolitvi staršev se tekom psihološke diagnostike povežemo z otrokovo šolo in po potrebi tudi z drugimi strokovnjaki (npr. specialni pedagog, logoped, pedopsihiater, idr.), ki otroka obravnavajo – z namenom pridobivanja informacij o otrokovem celostnem funkcioniranju, ki so podlaga za oblikovanje zaključkov o naravi otrokovih težav. Če je bil otrok predhodno že pregledan pri psihologu, starše zaprosimo tudi za kopije dotedanjih psiholoških poročil.
Po končanem psihološkem testiranju z otrokom se znova srečamo skupaj s starši na povratni informaciji o testiranju. Tega srečanja se lahko skupaj s starši udeležijo tudi otroci in mladostniki (presojamo glede na starost in naravo težav). Na zaključnem svetovanju staršem podrobno predstavimo in razložimo rezultate psihološkega testiranja. Skupaj s starši oblikujemo načrt za pomoč otroku doma in v šoli. Glede na izkazane težave, otroke in mladostnike lahko napotimo tudi na preglede k sorodnim strokovnjakom. Ob soglasju s starši lahko z izbranimi strokovnjaki sodelujemo tudi pri nadaljnji timski obravnavi. Lahko se vključimo tudi v timske sestanke s šolo.
Po zaključeni psihološki diagnostiki lahko pripravimo tudi pisno psihološko diagnostično poročilo, kjer opišemo rezultate testiranj, skupaj s pridobljenimi informacijami o otroku s strani staršev in šole. Zdravstvenih diagnoz psihologi ne postavljamo, pač pa opisno opredelimo naravo otrokovih težav in ob prepoznanih primanjkljajih izpostavimo tudi otrokova močna področja. Poročilu lahko dodamo pisne smernice za nadaljnjo pomoč otroku doma in v šoli.
Pogosta vprašanja
Kako pripraviti otroka na psihološko obravnavo?
Pomembno je, da se z otrokom pred psihološko obravnavo pogovorite o tem, zakaj ste poiskali psihološko pomoč. Razlago prilagodite starosti in otrokovemu uvidu v težave. Bodite odprti za otrokova vprašanja in mu poskusite ponuditi odgovore, ali pa mu povejte, da se o njegovih vprašanjih lahko pogovorimo skupaj na srečanju.
Otroci pogosto prevzamejo odnos staršev do obravnave, zato je ključnega pomena, da že s pogovorom o obravnavi otroku vlijete upanje v možnost razreševanja problemov in izboljšanja počutja – z realističnimi pričakovanji, da bo za to potrebno sodelovanje in vložen trud s strani vseh vključenih (npr. otrok, starši, učitelji, strokovni delavci).
Tudi pri nadaljnji psihološki obravnavi je za otroke in mladostnike ključnega pomena podpora staršev ter pripravljenost za dosledno vključevanje v obravnavo in spremljanje domačih terapevtskih nalog med srečanji.
»Otroku je najpomembnejše, da začuti, da ga razumete in sprejemate. Z majhnimi koraki, povezano z otrokom, z mirnim pristopom, potrpežljivostjo…se daleč pride.« (mama mladostnika z ADHD in disleksijo)
V katerem jeziku potekajo srečanja?
Srečanja lahko potekajo v slovenskem ali angleškem jeziku.
Kako otrok pridobi odločbo?
Kadar psihološka diagnostika pokaže na specifične učne težave, čustveno-vedenjske težave, razvojno-nevrološke težave (ADHD, motnje avtističnega spektra), ali govorno-jezikovne primanjkljaje, otroka v nadaljnjo diagnostiko in obravnavo napotimo še k sorodnim strokovnjakom (specialni pedagog, logoped oz. pedopsihiater).
Šola na podlagi podanih strokovnih priporočil (pisnih strokovnih mnenj različnih strokovnjakov) učencu lahko omogoči posamezne prilagoditve na področjih učnega procesa in ocenjevanja znanja.
Prilagoditve in pomoč učencu nudijo tako učiteljii, kot šolska svetovalna služba, v timskem sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Za otroka se priravi poseben program dela (IDPP – izvirni delovni projekt pomoči), učenec se vključi v dopolnilni pouk ter v druge dodatne oblike pomoči na šoli (ISP – individualna in skupinska pomoč).
Kadar šola preceni, da ima učenev izrazite primanjkljaje in kljub vsem prilagoditvam ne napreduje, se staršem predlaga usmerjanje v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (t.i. “odločba”). Starši ali šola oddajo zbrano dokumentacijo (poročila šole in zunanjih strokovnjakov ter vlogo za usmerjanje) na Komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP) – po opravljenem postopku usmerjanja pa otrok lahko pridobi t. i. »odločbo« in z njo še dodatno individualno strokovno pomoč.
Kontaktirajte nas
Vabljeni, da nas kontaktirate z izpolnitvijo spodnjega obrazca, na e-mail naslov lara@anima-mundi.si.
