AuDHD je neformalno poimenovanje za opisovanje oseb, pri katerih so hkrati prisotne značilnosti avtizma in ADHD. Značilnosti avtizma in ADHD se pri AuDHD ne pojavljajo ločeno, ampak se med seboj prepletajo, dopolnjujejo, včasih pa si celo navidezno nasprotujejo.
Kaj pomeni, da ima otrok hkrati značilnosti avtizma in ADHD?
Avtizem in ADHD sta nevro-razvojni motnji. To pomeni, da sta povezani z načinom razvoja možganov in vplivata na to, kako otrok zaznava svet, usmerja pozornost, uravnava vedenje, doživlja odnose, predeluje dražljaje in se prilagaja vsakodnevnim zahtevam.
Pri avtizmu so v ospredju posebnosti na področju socialne komunikacije, odnosov, prožnosti mišljenja, rutine, interesov in senzornega doživljanja. Otrok lahko na primer težje razume neizrečena socialna pravila, potrebuje več predvidljivosti in ima zelo intenzivne interese.
Pri ADHD pa so v ospredju težave z uravnavanjem pozornosti, impulzivnostjo, nemirom, organizacijo, načrtovanjem in dokončevanjem nalog. Otrok lahko hitro prehaja med dejavnostmi, se težko loti dolgočasnih nalog, pozablja stvari, težko sledi navodilom ali pa je zelo živahen in potrebuje veliko gibanja ter stimulacije.
Pri AuDHD se lahko vse to pojavlja hkrati. Tak otrok ima lahko na eni strani močno potrebo po rutini, po drugi strani pa se hitro naveliča in išče novosti. Lahko je zelo natančen in pozoren na podrobnosti, hkrati pa dela površne napake, ker mu pozornost uhaja. Lahko si želi prijateljev, a se v socialnih situacijah hitro utrudi, zmede ali preobremeni.
Kako se AuDHD lahko kaže pri otrocih in mladostnikih?
- Otrok ima lahko intenzivne interese, o katerih veliko govori, vendar med različnimi interesi tudi hitro preskakuje.
- Lahko se zelo poglobi v dejavnost, ki ga zanima, pri nezanimivih nalogah pa se zdi, kot da se nikakor ne more zbrati.
- Potrebuje jasen urnik in vnaprejšnja opozorila, hkrati pa ga rutina hitro utruja.
- Pogosto je senzorno občutljiv, vendar obenem išče močne dražljaje, kot so gibanje, zibanje, stiskanje, glasba ali nenehno nekaj v rokah.
- Na socialnem področju si otrok lahko želi družbe, vendar se v njej težko znajde. Morda prekinja druge, ne zazna, kdaj bi sogovornik zaključil s pogovorom ali pa ga druženje močno izčrpa.
- Pri mladostnikih se lahko pojavijo občutki drugačnosti, osamljenosti, sramu ali zmedenosti glede tega, zakaj so jim vsakdanje stvari težje kot vrstnikom.
- Pogoste so tudi težave s čustveno regulacijo – otrok se lahko hitro razjezi, razburi ali zjoka, posebej kadar je utrujen, lačen, senzorno preobremenjen ali soočen z nepričakovano spremembo.
Zakaj je ustrezno razumevanje otrokovih težav pomembno?
Če pri otroku vidimo samo ADHD ali samo avtizem, lahko otroku ponudimo pomoč, ki je sicer dobronamerna, a ne zadostuje. Na primer: otroku z ADHD pogosto svetujemo več strukture, urnike in rutine. To je lahko koristno, vendar pri AuDHD struktura ne sme biti preveč toga, ker otrok hkrati potrebuje tudi prožnost, zanimivost in možnost premora. Po drugi strani avtističnemu otroku pogosto pomagamo z več predvidljivosti, vendar pri AuDHD to ne pomeni, da bo otrok zlahka sledil načrtu, če ima hkrati težave z začetkom naloge, motivacijo ali izvršilnimi funkcijami.
Ko bolje razumemo celotno sliko, lahko otroku pomagamo bolj natančno in sočutno.
Kako lahko ravnajo starši?
Najprej je pomembno, da otrokove težave ne razumemo kot lenobo, razvajenost ali namerno nagajanje. Otroci z AuDHD pogosto zelo dobro vedo, kaj bi morali narediti, vendar tega v določenem trenutku ne zmorejo izvesti.
Pomaga, če so navodila kratka, jasna in konkretna. Namesto “pospravi sobo” je lahko bolje: “Najprej daj oblačila v koš. Potem prideš nazaj po naslednje navodilo.” Koristni so vizualni opomniki, urniki, razdelitev nalog na manjše korake in vnaprejšnja priprava na spremembe.
Obenem pa otrok potrebuje tudi dovolj gibanja, senzorne razbremenitve in časa za okrevanje. Po šoli morda ne potrebuje takoj pogovora, vprašanj in nalog, ampak mir, hrano, tišino, gibanje ali umik. Pri nekaterih otrocih pomaga stiskanje v odejo, slušalke za zmanjšanje hrupa, igra z rokami, sprehod, trampolin, risanje ali čas v svoji sobi.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Strokovno pomoč je smiselno poiskati, kadar težave pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno delovanje, šolsko uspešnost, odnose, samopodobo ali družinsko življenje. Prav tako je pomoč pomembna, če otrok pogosto doživlja hude izbruhe, tesnobo, umik, občutke neuspešnosti, težave s spanjem, izrazito senzorno preobremenjenost ali če starši opažajo, da običajni vzgojni pristopi ne pomagajo več.
Psihološka in pedopsihiatrična ocena lahko pomagata razjasniti, kaj je v ozadju otrokovih težav.
Pri otrocih in mladostnikih z AuDHD je še posebej pomembno, da strokovnjak razume preplet obeh področij. Le tako lahko obravnavo ustrezno prilagodi otrokovim potrebam.
Besedilo pripravila Teja Prevc, strokovno pregledala in uredila Lara Pirc van Zandwijk
Več si lahko preberete:
- Embrace Autism: Pogosta vprašanja o AuDGD
https://embrace-autism.com/an-introduction-to-audhd/